Nazaj na vrh

Spanje je pomembno tudi za naše mišice in imunski odziv

spela 27. marca 2020
  • Dramatične spremembe v mišicah že po eni neprespani noči
  • Dvosmerni učinki preko črevesno-možganske osi

Kako pomemben je dober spanec nam je jasno že po eni sami neprespani noči. Lahko si predstavljamo, kako na naše počutje in zdravje vpliva življenjski slog brez ustrezne kulture spanja. Res je, tudi redno in kvaliteno spanje predstavlja del posameznikove kulture, večja odstopanja od zahtev našega telesa in duha pa lahko prinesejo tudi bolezen. Zdravniki namreč stanje dolgotrajno motenega spalnega cikla poimenujejo z izrazom kronodisrupcija, zanimive pa so ugotovitve, ki motnje spanja povezujejo tudi z hitrejšim pridobivanjem telesne mase in s sladkorno boleznijo. Raziskave doktorja Jonathana Cedernaesa, z univerze v švedski Uppsali so v zadnjih dveh desetletjih pokazale skrb zbujajočo povezavo med omejevanjem spanja in motnjami presnove.

Razgradnja mišic že po eni neprespani noči 
Skoraj neverjetno je, da že po eni sami neprespani noči pride do razgradnje mišic, hkrati pa se maščobe intenzivneje kot sicer nalagajo v podkožju oziroma okoli notranjih organov. Cedernaes je v svojih raziskavah primerjal vzorce maščobnih zalog in skeletnih mišic petnajstih zdravih mladeničev po dobro prespani noči, z vzorci, ki so jih odvzeli po tem, kot so isti mladeniči noč prebedeli. Vzorec mišičnine po neprespani noči je kazal izrazite znake beljakovinske razgradnje, presnovki v maščobnih celicah pa so odkrili stanje nalaganja maščobe. Lahko si predstavljamo kaj se dogaja pri dolgotrajnih motnjah spanja, ki so jim posebej izpostavljeni ljudje z nočnim ali izmenskim delom. Na stanje skeletnih mišic pomembno vplivajo tudi črevesni mikroorganizmi, ki po eni strani ohranjajo sluznico črevesa zdravo in vzdržujejo t.i. mukozno bariero, po drugi pa izločajo presnovke, ki ohranjajo tudi naše mišice. 

Okvir:
Ritem dneva in noči – tako imenovani cirkadiani ritem – se usklajuje v naših možganih in sicer v posebnem področju hipotalamusa, ki ga imenujemo suprahiazmatično jedro. Novejše raziskave so pokazale, da imajo črevesni mikroorganizmi vgrajene sebi lastne “cirkadiane ure”, ki se – kot kaže – odzivajo na spremembe v svetlobni intenzivnosti, ki prihajajo iz možgan v obliki živčnih signalov.

Slabo spanje poveča tveganje okužb
Do dramatičnih odkritij so pred kratkim prišli portugalski in ameriški raziskovalci, ki so jih objavili v reviji Nature (Godinho-Silva, Nature 2019). Našli so namreč posebne povezave med živčnimi in imunskimi celicami (tako imenovane nevro-imunske poti) v črevesju, na katere pomembno vplivajo tudi cirkadiani ritmi. Pomanjkljivo ali nekvalitetno spanje torej omenjene povezave oslabi, posledice pa se lahko kažejo v večji občutljivosti za okužbe. V prispevku raziskovalci razkrivajo posebne imunske celice – poimenovali so jih limfoidne celice ILC3s – ki v črevesu skrbijo za sporazumevanje živčevja in imunskega sistema. Omenjene ILC3s celice sodelujejo s črevesnimi bakterijami v notranjosti debelega črevesa in v sluznici črevesa uravnavajo vnetne in presnovne procese. Skupaj s črevesnimi bakterijami so omenjene imunske celice torej zelo pomembne za zaščito črevesne sluznice, portugalski raziskovalci pa so tako odkrili enega mehanizmov, ki omogoča sodelovanje med živčnimi celicami, imunskimi celicami in črevesnimi bakterijami. Na kratko – svetloba in živčni dražljaji, ki prinašajo informacije iz možgan tudi do črevesa, uravnavajo delovanje na miljarde črevesnih bakterij (t.i. mikrobioto) in skupaj z njimi vplivajo tudi na imuski odgovor.

Vir:
Godinho-Silva C, Domingues RG, Rendas M, et al. Light-entrained and brain-tuned circadian circuits regulate ILC3s and gut homeostasis. Nature. 2019. doi: 10.1038/s41586-019-1579-3.