Nazaj na vrh

Mikrobiota

O sobivanju človeka in črevesnega mikrobioma

Kot bi z lučjo svetili v temno sobo, z vsakim vklopom lučke pridobimo drobno sličico, ki počasi polni kolaž ogromne freske neverjetno zapletenega vesolja. Podatek, da v enem gramu črevesne vsebine prebiva vsaj še enkrat toliko bakterij, kot je zvezd v naši galaksiji, prispodobo z vesoljem le še krepi.

Milijoni let koevolucije so v naših črevesih ustvarile zapleteni ekosistem mikroorganizmov, nekakšno mikrovesolje, zaradi katerega smo ljudje takšni kot smo. Z razvojem znanosti to mikrovesolje vse bolj spoznavamo in v sobivanju odkrivamo množico povezav ter signalnih poti, ki iz dneva v dan prinašajo dobro počutje in zdravje vsakomur od nas. Vse bolj se zavedamo kako pomembno je v življenju ravnovesje – tudi tisto med različnimi rodovi bakterij v našem črevesu.

Z milijardami drobnih bitij v črevesu smo tesno povezani in vse bolj razumemo, da v resnici soupravljajo z našim zdravljem. Njihov vpliv namreč v veliki meri presega lokalno delovanje v črevesu in zdi se, kot bi imel mikrobiom neke vrste daljinski nadzor nad večino organskih sistemov. Iz laboratorijev nam raziskovalci iz dneva v dan pošiljajo nove podatke, ki omogočajo prepoznavati povezave med mikrobiomom in vitalnimi organi. Odkrili smo že fenomen črevesno-možganske osi, fenomen osi med črevesjem in jetri, vse bolj pa se razkrivajo še druge povezave, ki potrjujejo osrednjo vlogo črevesnih mikrobov.

Mikrobi

Dejavniki, ki vplivajo na črevesno mikrobioto

Zdrav obrok v mason jaru

Specifičen vzorec bakterij, ki prevladuje v posameznikovem debelem črevesu imenujemo “enterotip”, pri neželeni motnji v razmerju med različnimi mikroorganizmi pa govorimo o “disbiozi”. Kaj pa vpliva na mikrobioto v našem črevesu? Najizrazitejši vpliv ima vzorec prehrane, ki oblikuje prehranski življenjski slog posameznika. Živila, ki jih vnašamo v svoj prebavni trakt so seveda tudi hrana za bakterije in pripomorejo k razvoju tistih vrst, ki jih posredno hranimo z izborom živil. Vsak od nas bi se lahko imel za mesojedca ali – nasprotno – za osebo, ki pretežno uživa v zelenjavi in sadju. Zelo poenostavljeno velja, da bi v črevesu človeka, ki uživa pretežno ob mesu in živalskih maščobah, našli zelo veliko število bakterij iz rodu Bacteroides, veliko manjša pa bi bila populacija bakterij Prevotella. Povsem drug enterotip bi našli v črevesu človeka, ki uživa predvsem ob ogljikovih hidratih (sladkorji, škrob) in zaužije zelo malo mesa; v njegovem črevesu bo namreč prevladovala Prevotella, veliko manj pa bi našli Bacteroides vrst. Kako pomemben je dolgotrajni prehranski vzorec priča specifični enterotip v črevesu tipičnega Japonca – tam namreč najdemo vrsto Bacteroides plebeius. Ta bakterija namreč proizvaja encim, ki pomaga pri prebavljanju morskih sadežev, ki so v prehrani Japoncev seveda dnevno prisotni.

Na posameznikov enterotip, poleg prehranskega vzorca, seveda vplivajo še drugi dejavniki, omenimo pa lahko spremembno okolja, stopnjo higiene, uporabo antibiotikov in prisotnost bolezni. Vse bolj jasno postaja tudi, da je na enterotip vplivajo tudi dejavniki, povezani z življenjskim slogom posameznika in starost.