Nazaj na vrh

Prvih 1000 dni življenja

Prvih 1000 dni življenja
Odraslo življenjsko obdobje
Starost

Prvih 1000 dni življenja

V času najintenzivnejše rasti je vzpostavljanje zdrave črevesne mikrobiote izjemno pomembno. Pravzaprav takrat namreč nastaja temelj, ki bo pomembno vplival na zdravje in počutje posameznika v kasnejšem življenju. Mikrobiota, ki se oblikuje v prvih 1000 snevih po oploditvi pripravi naš imunski sistem na soočanje z dejavniki iz okolja in igra hkrati ključno vlogo pri izkoriščanju hranilnih snovi iz hrane. Strokovnjaki se strinjajo, da na razvoj mikrobiote v črevesu vplivajo dedni dejavniki, zdravje matere v času nosečnosti in njen življenjski slog.    

Sicer pa je danes znano, da mikroorganizmi prehajajo preko posteljice (transplacentarno) v plod že v materinem telesu. Prav tam pride do fenomena t.i. “primarne kolonizacije”, ki je ključna za razvoj otrokovega imunskega sistema. V skladu s hipotezo prvih 1000 dni, je prav obdobje razvoja znotraj maternice in dojenja najpomembnejše za formiranje črevesne mikrobiote in programiranje otrokovega imunskega sistema. Kadar otrok v tem zelo zgodnjem obdobju ne pride v stik z ustreznimi mikroorganizmi iz okolja, lahko neustrezni vplivi okolja privedejo do preobčutljivosti za najrazličnejše kronične bolezni. Zaradi t.i. neustrezne epigenetske regulacije je otrok velikokrat žrtev atopijske predispozicije, ki se kasneje pokaže predvsem v obliki kroničnih bolezni dihal in kože. Prav zaradi tega in dejstva, da v embrionalni fazi prevladuje Th2 imunski odziv, ki je povezan z večjim tveganjem za alergične reakcije, predstavlja nosečnost pomembno okno za terapevtsko intervencijo. Po mnenju strokovnjakov so probiotiki posebej pomembni v specifičnih primerih, recimo po carskem rezu ali v primeru ko je nosečnica izpostavljena antibiotski obravnavi.

Mama z dojenčkom ikona

Podatki kažejo, da na oblikovanje mikrobiote v črevesu otroka vpliva že prehrane matere v času nosečnosti oziroma že prej – način njenega življenja namreč oblikuje sestavo mikroorganizmov v njenem telesu. Bakterije iz nožnice preidejo na otroka med vaginalnim porodom, podobno pa se dogaja tudi kasneje; v procesu t.i. primarne kolonizacije prehajajo v otrokova prebavila tudi mikroorganizmi z materinim mlekom, z njene kože in pravzaprav v največji meri ustvarjajo mikrobioto otroka.
Na mikroorganizme matere oziroma na njeno mikrobioto vplivajo, poleg prehrane, seveda še drugi dejavniki, zato je pravzaprav pomemben celovit življenjski slog ženske, bodoče matere. Tukaj velja seveda omeniti dejavnike, ki jih pravzaprav poznamo vsi – zadostno telesno aktivnost, dovolj spanja, nekadilsko življenje in zrel odnos do stresa.

Nosečnica ikona

Črevesna mikrobiota pri novorojencih po carskem rezu
V črevesu prezgodaj rojenih otrok in otrok, rojenih s carskim rezom, manjkajo določene bakterije iz porodnega kanala matere, črevo pa veliko pogosteje in intenzivneje kot pri vaginalno rojenem otroku naselijo mikroorganizmi, ki jih je veliko v bolnišničnem okolju. Da bi izboljšali ravnovesje med ugodnimi in potencialno nevarnimi mikroorganizmi iz bolnišnice, so ponekod novorojenčka po porodu prebrisali z vaginalno tekočino matere, vendar varnost in učinkovitost metode, znane kot “vaginal seeding”, ni znana. Kako vpliva način poroda na mikrobioto, intenzivno raziskujejo v projektu, poimenovanem Baby Biome Study. V tem okviru so britanski raziskovalci (Shao Y, Nature 2019) objavili zanimive rezultate, ki razkrivajo visoko stopnjo kolonizacije črevesa z bolnišničnimi bakterijami. V tej raziskoavi so v črevesu otrok po carskem rezu so prevladovale potencialno nevarne bolnišnične bakterije, kot so enterokoki (Enterococcus) in klebsiela (Klebsiella). Genomske analize na stotine bakterij iz črevesa novorojencev so odkrile gene, ki so odgovorni za odpornost proti antibiotikom in virulenco, potrdile pa so tudi, da so bakterije sorodne t.i. oportunističnim bakterijam iz bolnišničnega okolja. K nesorazmerju med bakterijami v črevesni mikrobioti otrok po carskem rezu nedvomno prispevajo še drugi dejavniki. Eden takšnih je gotovo aplikacija antibiotikov materi po opravljenem carskem rezu, daljša hospitalizacija otroka in matere po carskem rezu in kasnejši dostop do materinega mleka. Zdrava mikrobiota gotovo ugodno vpliva da dozorevanje otrokovega imunskega sistema, epidemiološki podatki pa pri otrocih po carskem rezu kažejo na večje tveganje za razvoj astme in debelosti v kasnejšem življenju.

Flaška ikona

Prehrana dojenčka in mikrobiota
Danes vemo, da se mikrobiota ustvarja že pred porodom, do t.i. intenzivne primarne kolonizacije pa pride ob porodu; otrok namreč pridobi mikroorganizme iz porodne poti matere oziroma iz okolja bolnišnice pri carskem rezu. Seveda se združba mikroorganizmov v črevesu otroka zelo intenzivno spreminja tudi po rojstvu, njihov glavni vir pa je prehrana, ki jo je otrok deležen.

V prvih šestih mesecih je dojenje optimalno
V prvih šestih mesecih je materino mleko zelo pomembno tudi iz vidika ustvarjanja otrokove zdrave mikrobiote, svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa v tem obdobju priporoča izključno dojenje. Materino mleko je namreč optimalen vir hranilni snovi, poleg tega pa je pomembno zato, ker v otrokovem črevesu omogoča rast ugodnih bakterij. Vsebuje namreč oligosaharide, ki so idealen prebiotik in omogočajo selektivno rast t.i. simbiotskih bakterij in hkrati zavirajo rast potencialno nevarnih bakterij. Njihovo rast preprečujejo tudi različne protimikrobno delujoče snovi iz materinega mleka.
Z uvajanjem čvrste hrane se prične mikrobiom otroka razvijati. Enostavni mikrobiom temelječ na bifidobakterijah, ki v prvi vrsti presnavljajo oligosaharide iz materinega mleka, prično dopolnjevati bakterije, ki presnavljajo tudi druga živila. Na škrobu iz kompleksnejših obrokov prično “rasti” bakteroidne bakterije (Bacteroides), najizrazitejši vpliv na mikrobioto pa ima obdobje, ko se dojenje postopoma konča [1].

DNA ikona

Dedni vpliv na črevesno mikrobioto
Raziskovalci že dolgo vedo, da je mikrobota v črevesu posameznikov, ki so si v sorodu, pogosto podobna. Seveda tukaj takoj pomislimo na dejavnike okolja, recimo na dejstvo, da sorodniki živijo v istem gospodinjstvu in se prehranjujejo zelo podobno, kar seveda močno vpliva na strukturo njihove mikrobiote. Raziskave, ki so jih opravili pri enojajčnih dvojčkih oziroma raziskave, v katerih so – kolikor je mogoče – izključili vplive okolja, so pokazale, da je mikrobiota pogojena tudi s posameznikovimi geni. Na žalost najdemo tem največ podatkov v reziskavah pri živalih – pri miškah so recimo uspeli odkriti genomska področja, ki kažejo na povezavo med geni in prisotnostjo specifičnih mikroorganizmov v črevesu. Pri človeku takšnih podatkov zaenkrat še nimamo.

Vpliv okolja je bistveno večji
Do zanimivih podatkov je prišel biolog Eran Segal, ki je analiziral podatke iz leta 2016 opravljene raziskave mikrobiote pri 1.126 parih enojajčnih dvojčkov. Pokazali so, da je dedni vpliv na mikrobioto razmeroma majhen in znaša nekako med 1,9 in 8,1 odstotki. Zelo podobne rezultate je Segal dobil tudi ob analizi mikrobiote preko 1000 gensko zelo raznolikih ortodoksnih Židov, ko so emigrirali v Izrael in tam živijo v zelo podobnih pogojih. Potrdil je domnevo, da ima dednost – v primerjavi z okoljem – relativno zelo majhen vpliv na sestavo črevesne mikrobiote [2].    

Poporodni stres in bakterije v materinem mleku
spela 1. aprila 2020

Poporodni stres in bakterije v materinem mleku

Nizozemski raziskovalci so odkrili, da na mikroorganizme v materinem mleku vpliva tudi psihološko stanje…

Preberite več
Carski rez novorojencu “odreže” tudi številne pozitivne bakterije
spela 27. marca 2020

Carski rez novorojencu “odreže” tudi številne pozitivne bakterije

Najobsežnejša do sedaj opravljena raziskava mikrobiote pri novorojencih je zelo jasno pokazala, da se…

Preberite več