Nazaj na vrh

Odraslo življenjsko obdobje

Prvih 1000 dni življenja
Odraslo življenjsko obdobje
Starost

Odraslo življenjsko obdobje

Danes vemo, kako za naše počutje in psihofizično zdravje pomemben življenjski slog posameznika. Področje epigenetike, torej okoljskih vplivov na izražanje genov, nam daje tudi povsem znanstveno osnovo za to, da se lažje odločimo kako bomo živeli. Pravzaprav nam je vsem bolj ali manj jasno, kako naj bi živeli in katerim dejavnikom tveganja se moramo odreči. Zanimivo je, da novejše raziskave potrjujejo, da so prav vsi principi zdravega življenja povezani tudi z ugodnim vplivom na bakterije v našem črevesu. Kar poglejmo;

  • prehrana ima verjetno največji vpliv na črevesno mikrobioto, ta pa tudi povratno vpliva na hranjenje (aktivira hormone sitosti, ugodno uravnava presnovo),
  • gibanje je ključnega pomena za vse naše organske sisteme, še posebej za srčno-žilni sistem; raziskave zadnjega desetletja odkrivajo, da redna telesna aktivnost neposredno prispeva k zdravi črevesni mikrobioti,

kako pomemben je umirjeni um, se v današnjem kaotičnem svetu vse bolj zavedamo, podatki pa postopoma razkrivajo tudi povezavo med črevesnim mikrobiomom in možganskimi aktivnostmi.

Sadika ikona

Uravnoteženo prehranjevanje, ki temelji na živilih rastlinskega izvora in upošteva ključne dejavnike sredozemske prehrane, je pravzaprav priporočilo, ki vzdržuje tudi črevesni ekosistem v dobri formi. Podobno kot ne obstaja prehrana, ki bi ustrezala vsem, tudi ni ene same vrste hrane, ki bi bila dobra za črevesno mikrobioto. Če se hranite raznovrstno in vnašate v svoja prebavila dovolj zelenjave in sadja, je morda smiselno pomisliti še na dopolnitev prehrane s fermentiranimi živili. Posebej fermentirana živila, ki vsebujejo probiotske bakterije, lahko pomagajo uravnotežiti črevesno mikrobioto, za specifična stanja pa je smiselno uporabiti specialne probiotske proizvode.  

Prebavila ikona

V prebavilih poteka ena najosnovnejših bioloških funkcij, tam namreč iz zaužite hrane nastajajo osnovne prehranske enote, ki jih črevesna stena vsrka v kri, ta pa jih prenese vsem celicam v telesu. Na ta način črevo v veliki meri prispeva tako k uravnavanju energetskega ravnovesja, kot k presnovi različnih biološko ključnih snovi, ki so nujne za življenje. Pri vsem tem imajo izjemno pomembno vlogo mikroorganizmi, ki živijo v sožitju z nami. S svojimi encimi namreč razgrajujejo črevesno vsebino neposredno (razgrajujejo recimo vlaknine, ki jih naši lastni encimi ne zmorejo) in jo spreminjajo s svojimi lastnimi presnovki. Hkrati se vse bolj zavedamo tudi dejstva, da mikrobiom uravnava našo presnovo tudi s pomočjo celega spektra mediatorjev, ki jih izloča v svojo okolico.
Mikrobiota in njeni presnovki vplivajo na izločanje različnih črevesnih hormonov (t.i. enterohormoni) iz posebnih celic v sluznici in tako posredno vplivajo na dejavnike presnove, kot je odpornost na inzulin (t.i. inzulinska rezistenca), glukozna toleranca, nalaganje maščobnih zalog in ješčnost. S pomočjo prehranskih ukrepov in z uporabo probiotikov lahko v precejšnji meri izboljšamo stanje pri različnih presnovnih motnjah, kot je debelost, sladkorna bolezen in cel spekter povezanih zdravstvenih motenj.

Možgani ikona

V svetu tekmovalnosti se stresu ne moremo izogniti. Časovno omejeni stres je veliko manj nevaren od kroničnega stresa, ki poruši telesno homeostazo in se najprej pokaže v obliki tesnobe, depresije ali glavobola, kasneje pa se lahko manifestira v celi vrsti različnih bolezenskih sindromov. Raziskave kažejo, da je na obojestranski vpliv – stres lahko namreč poruši črevesno mikrobioto, spremembe v sestavi mikrobiote pa lahko prav tako ugodno vplivajo na stres. Slednje so pokazale tako raziskave pri živalih (predklinične raziskave), kot tudi tiste pri ljudeh; s pomočjo prebiotikov oziroma probiotikov je namreč mogoče ublažiti oziroma modificirati stres [1].   

Opozorilo ikona

Mikrobiota in imunski sistem sta v nenehni komunikaciji, stalno eden drugega preoblikujeta in v naših telesih (in duhu) vdržujeta nekakšno nestabilno ravnovesje. Vse večje razumevanje te komunikacije nam razkriva tesno povezavo med različnimi bakterijskimi populacijami v lumnu debelega črevesa in tveganji za razvoj alergij in astme, hkrati pa vse več podatkov razkriva tudi nove možnosti za krepitev imunskega sistema.    

Uteži ikona

Še pred desetletjem (pred 2010) ni bilo skoraj nikakršnih podatkov o morebitni povezavi med telesno aktivnostjo in črevesno mikrobioto. V zadnjem desetletju je prišlo do precej revolucionarnih odkritij o tem, da je telesna aktivnost pravzaprav tesno povezana s sestavo črevesnih mikroorganizmov. Tako predklinične raziskave, torej tiste, ki jih izvajajo pri testnih živalih, kot tudi podatki pri ljudeh namreč kažejo, da redna telesna aktivnost poveča delež nekaterih ugodnih bakterij in to neodvisno od vplivov prehrane. Natančnih mehanizmov, s katerimi telesna aktivnost vpliva na mikrobioto, še ne poznamo, kot kaže pa se v črevesu vadečega poveča število bakterij, ki proizvajajo masleno kislino. V črevesu mišk, ki so telesno aktivne, so raziskovalci našli povečano prisotnost fekalibakterij (Faecalibacterium), klostridijev in bakterij iz rodu Allobaculum. Maslena kislina, oziroma njene soli (butirati), imajo cel spekter ugodnih učinkov – preko hormonov sitosti zmanjšajo potrebo po hrani, kot kaže pa imajo pomembno vlogo tudi pri podpori zaščite živčnih celic.

Viri

[1] Molina-Torres G,  s sod. Stress and the gut microbiota-brain axis. Behav Pharmacol. 2019 Apr;30(2 and 3-Spec Issue):187-200