Nazaj na vrh

Irski raziskovalci odkrili povezavo med vrsto športa in črevesno mikrobioto športnika

spela 27. marca 2020

Se strinjate, da ni težko ločiti vrhunskega kolesarja od vrhunskega atleta, ki sune kroglo okoli 20 metrov? Različni športi različno izoblikujejo športnikovo telo in hkrati precej drugače vplivajo tudi na druge parametre, ki jih sicer na zunaj ne opazimo, lahko pa jih izmerimo. Kolesarjeva srčnožilna vzdržljivost je tako bistveno večja kot tista pri šprinterjih in drugih športnikih, ki se morajo naprezati zelo kratek čas. Kaj pa črevesni mikroorganizmi? Bi lahko pričakovali, da se tudi ti med športniki razlikujejo? Raziskovalci z univerze v Korku (Irska) so si zastavili prav takšno vprašanje.

Šport spodbuja zdrav mikrobiom
Raziskovalna skupina, zbrana okoli doktorja Paula Cotterja, preučuje mikrobiom športnikov že dlje, v preteklosti pa so poročali o tem, da se črevesni mikrobiom športnikov razlikuje od tistega pri telesno neaktivni populaciji. Zelo zanimiv podatek, ki nedvomno spodbuja k telesni aktivnosti, saj je zdrav, uravnoteženi črevesni mikrobiom, nekakšno zagotovilo za zdravje in dobro počutje posameznika. 
Kako pa mikrobiom izoblikujejo različni športi? Prav to so v Korku skušali ugotoviti s proučevanjem črevesnega mikrobioma aktivnih športnikov, ki se ukvarjajo s 16 različnimi športi. 

Boksarji proti hokejistkam
37 elitnih športnikov so razdelili v tri skupine in sicer glede na zahtevano stopnjo mišične aktivnosti in potrebo po kisiku, ki jo zahteva posamezna športna disciplina. Izbrali so športnike iz 16 različnih športov, primerjali pa so dvoje; sestavo bakterij v črevesu in presnovke, ki jih ti mikroorganizmi izločajo – tako imenovani metabolom. In kako so športne discipline razdelili? Kolesarje in boksarje, ki se ukvarjajo s športom, ki zahteva visoko stopnjo mišične kontrakcije in je hkrati tudi kardio-respiratorno zahteven, so primerjali z judoisti, pri katerih so aktivnosti kratkotrajne in ne zahtevajo tako velike porabe kisika. V tretjo skupino so uvrstili športnike, ki tekmujejo v hokeju na travi – ta disciplina zahteva manjšo stopnjo mišične kontrakcije in visoko porabo kisika. 

Različni športi/različna razmerja med bakterijami
Kaj so raziskovalci spremljali in kaj so ugotovili? Zelo natančno so beležili podatke o prehrani športnikov, njihova glavna pozornost pa je bila usmerjena v analizo črevesnih bakterij in presnovkov, ki so jih športniki izločali z blatom in urinom. Prišli so do zanimivih podatkov, ki so potrdili njihove domneve. Različni karakter telesne aktivnosti je namreč povezan z različnimi črevesnimi bakterijami – še več, te proizvajajo tudi nekoliko različne presnovke. Pri športih, ki – ob intenzivni porabi kisika – zahtevajo relativno manjšo stopnjo mišične kontrakcije – takšen je recimo hokej na travi – so ugotovili večjo prisotnost bifidobakterij, laktobacilov, bakterije Prevotella in Firmicutes. Neverjetno je, da so raziskovalci iz Korka so prepoznali športnika le s pomočjo podatkov, ki jih so jih razkrili bakterijski presnovki v njihovih izločkih.

Kaj bodo raziskovalci počeli z novimi podatki? Zagotovo bodo z njihovo pomočjo strokovnjaki lažje razumeli različne pozitivne učinke, ki jih imajo različni športi. Hkrati rezultati potrjujejo, kako pomembna je – na eni strani – telesna aktivnost, na drugi pa zdrav in uravnotežen črevesni mikrobiom. Ne pozabimo, mikro-vesolje v našem črevesu je sopotnik, ki podpira vse naše organe in organske sisteme. Poskrbimo zanj! 

Vir:
O’Donovan CM, Madigan SM, Garcia-Perez I, et al. Distinct microbiome composition and metabolome exists across subgroups of elite Irish athletes. J Sci Med Sport. 2020